Tulum, Venerino mesto na plaži

Hola Amigos y Amigas,

dva dni nazaj sva se še potepala po Playi, kjer smo s Fabriceom preživeli še zadnjo noč. Šli smo na super večerjo, pili super sokce, potem pa se opravili še na nekaj kozarčkov mezcala (narejen iz kaktusa oz. nopala)... ki naj bi bil odrasla verzija tequile (ta naj bi bila za otroke ;-). Večer smo zaključili na cocktailu, se vmes še malo pozabavali,... včeri pa sva vstala že ob sedmih, ker sva že šibala proti Tulumu.

Vožnja do Tuluma traja dobro urico in na luksuznih avtobusih ti mine kot bi mignil. Cene prevozov so zelo različne, saj imajo več vrst avtobusov - od top do čistih skopucal, kjer morajo na vsakih nekaj kilometrov menjati gumo ;-). Mi2 sva izkoristila še to možnost prevažanja na fancy avtobusih, saj naju naprej od Chetumala čaka vse prej kot to ;-). Ko sva prispela v mesto, sva se hitro zbarantala za prevoz do hotela in se začvekala s prijaznim šoferjem, ki nama je predlagal drug resort, ki je lociran samo 5min hoje od razvalin (najin prvotni hotel je bil oddaljen 7km), s tem, da je bila razlika v ceni cca 10 usd. Rade volje sva si premislila, sploh pa sva bila vesela, ko sva videla v kakšen raj sva prišla.

Hišice, pokrite s slamo, na vsakih cca 10m ena, vse locirane na pesku, ki je tako mehak, kot bi ga mlel. Dva koraka sva bila stran oddaljena od plaže, ki je jemala dih in 5 min hoje do razvalin. Hitro sva se razpakirala in pohitela proti razvalinam - kaj več o najinem obisku tam, si poglejte fotke...

Še par besed o Tulumu: samo Majevsko mesto Tulum ni samo po sebi (iz zgodovinskega vidika gledano) nič posebnega, saj je nastalo v zatonu Majev, kar pa jemlje dih, je lokacija na pečinah turkizno modrega morja, ki se dotika Karibske plaže. Ker je mestece dokaj mlado je izredno lepo ohranjeno. Največji razvoj je doživel v času od 1400 - 1450 n.š., kljub temu, da Majevske naselbine datirajo tudi 2000 let p.n.š. Maji so mestece zapustili pribljižno 75 let po prihodu Špancev.

Več o tej izredno zanimivi civilizaciji, koledarju, pisavi, matematiki, astronomiji... pa naslednjič.
Po prihodu nazaj, sva šla še na sprehod po plaži, sledila je večerja in ker je začelo deževati tudi odhod v mižule (o netu seveda niti duha ne sluha ;-). Sama sem spala zeloooooo slabo, ker je noro deževalo, veter močno pihal.... midva pa v hišici s slamnato streho. Rokc je v petih minutah veselo zasmrčal... jst? Jst sem pa samo še čakala, da pride volk, kihne... in nama odnese streho ;-).
Nevihta se je proti jutru umirila, veter pa je še vedno bučel... K sreči sva se zjutraj hitro zbudila, vzela taksi in šibala na avtobusno postajo, kjer sva dobila ene zadnjih avtobusih kart (ta udobnih ;-) za 8:10 proti Chetumalu, Chetumal je središče za vstop proti Belizeju, Guatemali in Hondurasu. Mi2 sva se odločila, da ostaneva tu 1 noč (Hotel Ucum), se malo spočijeva in ogledava Majevski muzej, jutri zjutraj ob 6:00 pa šibneva proti Belize city-u in Placencii, od koder naj bi v petek zjutraj imela čoln proti Puerto Cortezu, Honduras. Iz Puerto Corteza bova spet mogla na avtobus najprej do San Pedro Sula in nato še do La Ceibe, ki je izhodiščna točka za Utilo. Ker trajekt na Utilo vozi le enkrat dnevno: ob 16:00 (kar bova verjetno zamudila), bova mogla iti tja šele v soboto... vsekakor se zelo veseliva ponovnega snidenja z Dominicom.
Upava, da ste vsi ok... pošiljava *** in pogrešavčke,
R&J
Btw: ker ne veva kako je z netom kamor greva... se javiva takoj, ko bo mogoče.... upava pa, da že jutri zvečer :-)-

Playa - Tulum - Chetumal

Na hitro se javljava. Z nama je vse OK, čeprav sva imela razburljivo nevihtno noč, v pravljični hišici, sredi sanjske plaže, s kot moka drobnim peskom. Jaz sem nevihto sicer presmrčal, čeprav sva imela zjitraj notri poplavo, je pa zato Jasna bedela celo noč :)

Ker zunaj še vedno divja nevihta si bova preostanek dneva polepšala z obiskom muzeja.

Potovanje v središče zemlje

Jamsko potapljanje z netopiriji

Cenotes "Bat cave" (Jama netopirjev)

Upam da mi bo ratalo biti kratek, saj sem še vedno prevzet nad današnjim dnem. Slišal sem same superlative o jamskem potapljanju na Jukatanu, a šele ko to doživiš ,lahko "dojameš" govorice. Pravzprav niti ne, ker še vedno sam sebi ne verjamem, kje sem bil, kaj sem videl in kaj doživel.  Ravno zato sem dal v objavo nekaj več fotk, čeprav niti 5% ne odražajo neverjetnega občutka "letenja" v središče zemlje s pomočjo kristalno čiste 24 stopinj C tople pitne vode.

Vse se je začelo z dolgoletno željo, katero pa mi je pomagal usresničiti francoski prijatelj Fabrice, ki je poklical svojega prijatelja Alexija (jamski potapljač z več kot 3000 potopi v jamah in 2km napeljanih svojih smeri) Dva enourna potopa z vso opremo sta me stala cca. 50 EUR, kar je dobro 1/3 normalne cene. Sistem jam je res ogromen saj obsega do več kot 6000 do sedaj znanih jam, Jama netopirjev pa sodi po vidljivosti in nezahtevnosti med ene lepših. Nedaleč od o našega kraja potopa so potapljači National geographic-a na globini 60 metrov našli popolnoma ohranjeno okostje mamuta. Nič počasi bom nehal nakladat, poglejte si fotke,...

Aja še to z Alexijem sva se super zaštekala in kot on pravi "Fabriceov prijatelj je moj prijatelj", tako da  že potekajo dogovori, da bosta poizkusila zorganizirat še en potop, ko se z Jasno vrneva v Playo na koncu potovanja, v jamo Angelina. Tudi ta potop bo cenovno gorenjcu pisan na kožo, saj bo Fabrice zrihtal opremo, najeli bomo avto in se odpravili v džunglo.

Po enourni vožne iz Playe v džunglo,...

kristalno čista voda,...

1. dan v Playa del Carmen, Yucatan, Mexico

Tako, pa je prvi dan za nama... v tem prikupnem mestu se že počutiva (skoraj) kot doma, pri tem nama je pomagalo dejstvo, da se poznamo s Fabricem.

Po jutranjem vstajenju (spala nisva prav veliko), sva se odpravila raziskovati okolico in si privoščila obilen zajtrk. Sledil je odhod proti plaži Las Mamitas Beach, ki je ena najlepših v Playa del Carmen (Playa), od najinega hotela pa je oddaljena le slabih 5 minut hoje. Ker je bila še bolj zgodnja ura, je bila Playa še bolj prazna, prav tako pa tudi plaža. Odločila sva se, da poiščeva Fabrice-a (dela kot potapljaški inštruktor v Coco bay hotelu), da se dobimo vsaj na pijači in zmenimo za zvečer.

Dan je minil kot bi mignil - malo sva šla še po manjših opravkih (trgovina, banka, plaža,...) in že je prišel večer. Ob 20h sva bila zmenjena s Fabrice-om, da naju pride iskat. Ker sva bila oba utrujena od dolge poti, vročine,... sva se odločila, da malo počijeva za pol ure... in skoraj zaspala - dobro, da naju je prišel iskat ;-).

Skupaj smo odšli v en beach bar, kjer je bilo polno Francozov, njegovih kolegov... jst pa sem vesela ugotovila, da je pijača večera Mojito ;-). Kaj sem pila se ve (cena je bila 40 pesosov, kar je cca dobre 3 usd oz. 2.5 eur)... ;-) Kasneje smo šli na večerjo v eno simpatično restavracijo, za konec pa še v en bar... Ker se je šel Rokec danes zjutri potapljati v jame, sva bila primorana vstati že ob 7ih... vsa mačkasta (vsaj jaz) - no ja, ampak glede na tako super dan/vecer/noc... mi je za take posledice dokaj vseeno ;-).

Šibam na plažo ter kasneje na kosilo s Fabrice-om... ju3 še ostaneva v Playi, dan kasneje sledi premik v Tulum. Vremenske napovedi niso rožnate, ampak vseeno upava, da ne bo preveč deževalo ;-)

Lp vsem, R&J

Nekaj utrinkov s poti

Najino potovanje se je pričelo že v četrtek popoldan, ko sta naju Uroš in Bojana prijazno zapeljala do Gorizie (kjer smo v iskanju postaje za vlak, vsi potrenirali naše zakrnele italijanske jezike... desno, levo, pri katerem semaforju?!!! kdo bi vedel ;-)), od koder sva vzela vlak do Benetk.

Ker so povezave naslednje jutro z vlakom ravno takšne narave, da bi bil najin pravočasni prihod na letališče vprašljiv (sploh glede na dejstvo, da so takšni dogodki pri nama že skoraj standard ;-), sva bila ob 22:00 že na letališču Marco Polo - v iskanju najbolj optimalne lokacije, kjer sva preživela naslednjih 12 ur. V iskanju sva bila kar uspešna, žal pa nisva mogla narediti nič proti temu, da so stoli maksimalno neudobni in mrzli, zatorej je bilo spanja do naslednjega jutra bolj malo. Vsak kolikor toliko kvalitetnega.

No vseeno je jutro končno prišlo in s tem tudi vkrcanje na avion in vožnja proti Parizu, od koder naju je že čez slabi dve uri, po pristanku, čakal avion proti Mexico City-u. Če nisva imela sreče s spanjem na Marcu Polu, je bilo to toliko bolje na letalih... sploh na relaciji Pariz - Mexico city, saj sva bila srečneža, ki sva dobila najboljše sedeže (v smislu value for money,... torej ne upoštevamo business classa ;-).... in to direkt na emergency exit-u in da je bila sreča še večja, je bila najina soseda nesrečna, ker ni sedela s prijateljico in naju je zapustila... tako sva poleg ogromno prostora za noge, pridobila še dodatni stol :) in... zraven je bil tudi self-service... tako, da sva teh 11 ur preživela odlično :))). Ob pristanku v Mexico City, naju je presenetila informacija, da je bilo ob 19:00 po njihovem času, samo 18 stopinj celzija?!!! No ja, mraza (razen klime) vseeno nisva občutila, sva pa z veseljem zapustila ogromno mesto betona in poletela proti najini končni destinaciji, Cancun. Malo pred polnočjo sva bila sčekirana, vesela sva ugotovila, da nama niso izgubili prtljage in nekoliko manj vesela, ko sva zavohala snops, ki je vel iz mojega ruzaka... Vprašanje je bilo samo ali se je razbila steklenica za Dominica ali Fabrice-ja ter kmalu ugotovila, da sva ostala brez darila za slednjega :((( ...in za povrhu so naju (do zob obrožene!) Mehiške letališke oblasti preganjale iz moškega wc-ja, kjer sva se znebila črepinj... da bi se znebila še kaj več kot to, žal ni bilo mogoče, ker je bila večina mojega spodnjega perila prenapita tekočine - beri vse moje spodnje perilo je uničeno!!!! Kaj hitro so naju že začeli nadlegovati Mehiški sombreroti, ponujali izredno ugodne prevoze  po samo 10-krat predragi ceni ;-). A glej ga Rokca, le-ta je hitro obudil svoje barantaške sposobnosti in jih skoraj prepričali, da bi nama oni plačali, da naju peljejo ;-)). No, skoraj ;-) V glavnem, zbil je ceno iz 130 usd na 40 usd in že vsa bila na poti v 50 min oddaljeno mesto Playa del Carmen, kjer

bova preživela naslednjih nekaj dni. Ko sva prispela, sva vedela, da imava sobo rezervirano šele od danes popoldan, vendar sva vseeno poskusila. A glej ga zlomka - ne samo, da receptor ni znal angleško, tudi najine rezervacije ni našel. Po dolgem prepričevanju (in uporabi google translate-a ;-) smo jo končno našli ter poleg tega tudi sobo, kjer sva sedaj - samo za eno noč.... čez nekaj ur, se seliva v manjšo - ker tako velikega apartmaja kot ga imava sedaj ga res ne rabiva. Počasi zaključujem, saj bova počasi spakirala, se šla zmenit na recepcijo za selitev, sledi zajtrk, razgled in obisk Fabrice-a, ki nama je bil v ogromno pomoč (zrihtal tudi nižjo ceno sobe :-)).
Vsem skupaj in vsakemu posebej lep jet-lagovski pozdravček,
R&J

Btw: Glede na to, da imava wifi, posti ne bi smeli biti problem do 20.07., ko zapuščava PdC.

Srednja Amerika - fotke

Potovalnik tik pred odhodom

Tokrat se je Potovalnik namenil v Srednjo Ameriko, točneje v Jukatan, Belize, Honduras in Gvatemalo.

Odhod: četrtek 15. julij 2010