Najbolj znana zival, katera je tudi mene privlacila ze od otrostva, ko sem bulil v TV je prav gotovo komodoski varan (Varanus komodoensis).
Zmaji ali kot jim domacini recejo ORA zivijo le na otokih Komodo, Rinca in Gili Motang. Vseh skupaj jih je le okoli 2500. Zrastejo do 3-4 metre in tehtajo skoraj 100kg.
Ko se mladici po 9 mesecih izvalijo iz jajc se naselijo na drevesa, saj so starsi kanibali. Sele ko zrastejo do enega metra se spustijo na tla. Ker so mrhovinarji je njihov ugriz usoden, saj imajo v slini cez 300 razlicnih bakterij, ki povzrocijo vnetje. Odrasli Komodoski varan se vecinoma prehranjuje z divjimi prasici, timursko srnjadjo pa vse do vodnega bivola, ki tehta preko tone. Komodoski varan se ne bo ustavil tudi pred clovekom, njegova zadnja zrtev je bila 10-leti fant iz otoka Komodo.In kaj se je dogajalo...
...po 12urni naporni nocni voznji skozi 2-3 meterske valove (in spanju), smo popolnoma izmuceni in premeckani od trdne postelje (beri palube) prispeli v Komodoski nacionalni park.
Prijazni ranger nas je z motornim colnom prisel iskat na barko, saj nam ni bilo do plavanja na obalo, kjer nas bi morebiti cakala lacna usta pozresnih or ;-)) Ti zmaji lahko namrec tudi plavajo in se celo potapljajo. Vsa skupnica se je odlocila za 2km trekking po otoku in ze na prvih korakih smo obnemeli nad bogato divjino. Za vsakim grmom se je skrivala bodisi srna, jelen, iz dreves so se oglasali kakaduji in veje objemale strupene kace (med njimi so bili tudi Veiperji), v podrastju pa kobre pljuvacice.
Ni bilo treba dolgo hoditi, ko smo slisali lomastenje in kmalu zagledali naso prvo posast. Pri srecanju s tretjo pa nam je skoraj skocilo srce v hlace. Jackie Chan je namrec hotel svojega prijatelja Monk Keya slikati z zmajem. Plisata opica pa je zmaju ocitno pomenila papico, zato se je z vso silo zagnal proti njej, proti nam. Tekli smo tako hitro kot so nam dale noge. Na koncu trekkinga smo se se ustavili v restavraciji (na sokcih, seveda), namesto obicajnih muh, komarjev... pa so nas oblegali ogromni debeluhi, katerim se ni dalo loviti in so cakali na kaksne kosti od domacinov. Jasna prestrasena od prejsnjega bliznjega srecanja, je drzala varnostno razdaljo (5m), jaz pa sem se s svojo kamero priblizal na 1.5m. Ko sem poskusil preckati pot med dvema orjakoma, se je eden od njiju se enkrat zakadil za menoj in celo nasemu vodnik je poskocil pulz.
Ko smo se vrnili na ladjo, smo odrinili proti Giliju Kalong kjer smo se usidrali cez noc ter opazovali t.i. letece lisice (netopirje), ki zasustijo svoje domove med drevesi vsak vecer ob 7h, ter se vracajo nazaj ob 4h zjutraj.
Ponovno je sledil Rum party, katerega je otvoril Jackie Chan, ki je moral za kazen spiti kar 3 pure shote (izgubil je namrec igro v Oslu), sami (Dominic, jaz in zenka) pa smo se mu kmalu pridruzili. Sledilo je neumorno brenkanje na kitaro (ja, pridno vadim za spil) ter petje starih uspesnic... vseeno pa smo se upokojili ze okrog 22h, saj sta naporen dan (ter tudi prejsnja noc) terjala svoj davek.
