Končno!!!

Dragi najini,

pa je končno prišel tudi najin čas, da spakirava rukzake (no, če sem iskrena jih še nisva ;-) in vnovčiva letalski karti, kateri sva kupila že januarja.

Letošnja destinacija je Malezija.

Predviden prihod v Kuala Lumpur je 31. julija v poznih večernih urah po njihovem času (časovna razlika: + 6 ur), kjer sva si rezervirala nočitev v hostlu Backpacker's Travellers Inn (za dobre 3/eur/nočitev/osebo). Prvi avgustovski dan bo namenjen ogledu KL, takoj nalsednji dan pa imava let v Tawau - mesto na V delu Bornea (karta za cca 3 urni let preko Air Asia stane cca 45 eur/osebo).

Tja letiva predvsem z namenom, da se bova potapljala na eni izmed top 10 destinacij na svetu - na otoku Sipadan. Za ta namen sva si rezervirala spanje v hišici na koralnem grebenu: http://www.singamata.com/about.html, kjer nameravava ostati slab teden.

Po potapljanju in sprostitvi, se nameravava odpraviti proti Sepiloku, kjer je Orangutan Rehabilitation Center ter kasneje, če se bo našel še kakšen prostor za naju na Uncle Tan: Kinabatangan Wildlife Tours. Po tem safariju, je naslednji plan: Kota Kinabalu, kjer bova ostala še nekaj dni preden odletiva na J Bornea, v Kuching - karti imava rezervirani za 15. avgusta - kjer naj bi šla na Headhunters Trail Safari za nekaj dni, preden 18. avgusta letiva nazaj v KL in nekaj ur kasneje v Kota Bharu, od koder bova šla na rajska otočka Palau Perhentian. Koliko časa bova tam in kam bova šla kasneje - še ne veva; verjetno počasi nazaj proti KL, saj naju 29. avgusta že čaka let nazaj v London in dan kasneje povratek v domovino.

Kakšen delež načrtov se nama bo uresničil - nimava pojma, se pa vsekakor veseliva najine ponovne dogodivščine, novih poznanstev in obilice potapljanja.

Rokc in Jasna

Prvič na 30

Zjutraj sva se še vsa zalimana napokala v avto in pičila v Kvarner proti Labinu nabirat zadnje izkušnje potapljaške pred sanjskimi potopi, ki naj bi naju čakali že čez teden dni v Maleziji.

Naredila sva dva potopa enega od teh na 30 drugega pa na 24 m.

Iz globljega žal ni posetkov v videu ker nama je crknila baterija, je bil pa veliko lepši s prečudovito odsekano steno.

Potovalnik preverja informacije,...

Ja res je,...

Pred nama so novi podvigi, zopet en mesec Azije,... kam to pot,... V Malezijo,... Zakaj,... Ker je v tem časovnem pasu da v "našem" evropskem poletju ni pod vodo kot večina ostale Azije.



No na kratko nekaj Informacij o Maleziji

Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji. Sestavljata jo dva ločena dela, med katerima je Južno Kitajsko morje: polotoška Malezija na Malezijskem polotoku, ki na severu meji na Tajsko in na jugu na Singapur; ter severni del otoka Borneo, imenovan Vzhodna Malezija, ki na jugu meji na Indonezijo in na severu popolnoma obkroža majhno enklavo Brunej. Malezija je ena od ustanovnih članic zveze ASEAN.

LEGA IN POVRŠJE:Malezija leži v jugovzhodni Aziji na južnem koncu Malajskega polotoka in na severozahodnem delu otoka Borneo. V notranjosti je več vzporednih gorskih hrbtov in vmesnih podolžnih dolin.

PODNEBJE: V Maleziji je podnebje ekvatorialno z visokimi temperaturami in obilnimi padavinami vse leto.

VODE: reke so razmeroma kratke in vse leto precej vodnate. Najdaljša reka na polotoku je Pahang (435km)

TLA IN RASTJE: Naravno rastje je tropski deževni gozd, ki sega do nadmorske višine 800m in megleni tropskli gozd od 800 do 2000 metrov nad morjem. Na obalnih področjih najdemo mangrove.

PREBIVALSTVO: Število prebivalcev se po osamosvojitvi hitro povečuje, v zadnjem času pa je vseeno opaziti upadanje rasti rodnosti. Največja narodnostne skupine so Malajci (65%), Kitajci (26%) ter Indijci (8%).

DRŽAVNA UREDITEV: Po dopolnjeni ustavi Malajske federacije (od 31.8.1957) je Malezija parlamentarna volilna monarhija v Commonwealthu. Volilno pravico imajo vsi malezijski državljani, starejši od 21 let.

ZGODOVINA:

Starejša zgodovina: Pod indijskim vplivom so od 2. stoletja dalje nastajale mestne države, v katerih so se uveljavili indijska kultura, hinduizem in budizem. V 15. stoletju je nastala država Malaka, ki si je pridobila monopol v pomorski trgovini skozi ožino in postala žarišče širjenja islama v jv Aziji.

Kolonialno obdobje: Malako so 1511 osvojili Portugalci, a so jih leta 1641 pregnali Nizozemci in prevzeli monopol nad pomorskim prometom skozi Malaško ožino. Velika Britanija je leta 1786 ustanovila svobodno pristanišče na otoku Pinang in leta 1819 Singapur, leta 1824 pa je od Nizozemcev dobila še Malako. Iz vseh treh naselbin so 1826 ustanovili skupno upravno enoto Straits Settlements.

Neodvisna Malezija: Med drugo svetovno vojno so oba dela Malezije zasedle japonske sile. Na Malajskem polotoku so britanci leta 1946 ustanovili Malajsko unijo, ki so jo dve leti kasneje preimenovali v avtonomno Malajsko federacijo, v katero so vključili tudi britanski ozemlji Malako in Pinang. Sporazumno so leta 1956 razglasili neodvisnost Malajske federacije v okviru Commonwealtha.

GOSPODARSTVO: Malezija velja za enega najuspešnejših "azijskih tigrov", saj se je po leti 1971 hitro preoblikovala iz nerazvite v srednje razvito državo.

Za kaj več bo pa treba počakti na 31 julij ko bo Potovalnik znova zasopiha.

Potovalnik v Barceloni