Matsumoto je mesto na Japonskem, locirano v perfekturi Nagano. Obkroženo je z gorami, poznano pa je predvsem po zgodovinskem gradu Matsumoto in šoli Kaichi. Potovaničarji se odločajo za obisk, ne le zaradi tradicionalne kulture, temveč tudi zaradi hladnejše klime. Severno od mesta Matsumoto pa je tudi največja svetovna tovarna wasabija.
No, razlog zakaj smo se mi odpravili v Matsumoto, pa je povsem drugačen in vam ga zaupam v nadaljevanju. Po hotelskem zajtrku (nekateri smo se raje odločili za tradicionalno kontinentalno varianto, pogumnejši pa so jedli juho, mesnate zadeve itd.), smo se zbrali v loži, kjer smo pustili prtljago, sami pa smo se vkrcali na avtobus in se podali na poldnevno pot. Vožnja je minila kar hitro, vmes pa smo se tudi ustavili na kosilu. Nekakšni Japonski sistem Marcheja nam je nudil razne Azijske jedi, katere so razstavljene v vitrinah v obliki plastičnih skulpur. Ko se določiš za jed, greš do neke mašine, kjer vstaviš denar, izbereš hrano, potem pa čakaš, da se na velikem ekranu izpiše tvoja številka. Ko se leta premakne na desno stran, pomeni, da je tvoja jed gotova in da jo lahko prevzameš ob prevzemnem pultu. Sama sem se odločila (glede na priporočila Saiichija, našega vodiča) za neko juhico z riževimi nudeljci in jajčki, po vrhu pa je bilo pše nekaj zelenjave. Ni bila najboljša jed, kar sem jo poskusila, a vseeno dovolj sprejemljiva, da sem jo pojedla polovico. Kar nekaj IMB-jevcev pa ni imelo te sreče in je večina hrane ostala v originalni obliki (sploh njihove rdeče kumare so bile zelo čudnega okusa).
Po kosilu smo se zopet odpravili na pot, se vmes igrali različne igrice, da je pot hitreje minila in okrog 16. ure po lokalnem času prispeli v Matsumoto. Ker nismo imeli veliko časa, smo se hitro odpravili raziskovati mesto ter bili navdušeni nad redom, čistočo in tudi nad dejstvom kakšen mir je bil v središču mesta. Posebnost so tudi diagonalna križišča, da o mozaičnih kanalizacijskih jaških ne pišem. Tudi za slepe ljudi je zelo lepo poskrbljeno (zvokovno ter tudi na pločnikih) - ampak kot smo kasneje ugotovili, to velja tudi za Tokyo. Po krajšem sprehodu smo se vrnili v hotel, kjer smo bili zbasni trije v eno majhno sobo, ter se na hitro pripravili za večerjo. Saiichi nas je peljal v bližnjo stavbo, kjer smo imeli na izbiro mešanico Japonske in zahodnjaške prehrane, zvečer pa smo obupali nad iskanjem skupnega bara za karaoke in je šel del ljudi v bar, del pa se nas je zabaval v naši sobi - pitje, karaoke,... Uglavnem, preživeli smo zelo zabaven večer.
Naslednje jutro smo vsi zalimani vstali ter se odeli v business obleke, saj je bil na vrsti dan, ko smo se odpravili v podjetje Seiko Epson, Epsonov muzej in Namura Unison podjetje. Po res dobrem zajtrku smo se vkrcali na avtobus, na njem odsmrčali kakšno dodatno kitico ter s tem poskušali nadoknaditi izgubljeno noč ter kot bi mignil smo bili že v podjetju Seiko Epson. Najprej smo se vsi skupaj slikali in se odpravili na predstavitveno predavanje, kateremu je sledil ogled podjetja. Predvsem je bilo presenetljivo dejstvo kako so ponosni na svoje delavce (pred delovnim mestom imajo njihove slike, opis dosežkov itd.) ter tudi to, koliko ročnega dela še opravljajo (sicer bolj za high-end ure, a vseeno) - nekako v tako razviti državi tega ne bi pričakovala. Sledila je pogostitev in zopet smo se znašli na avtobusu, ki nas je vodil proti Epsonovem muzeju. S polnimi želdočki, deficitiom v spanju smo bolj kot ne hodili okrog kot mesečniki po muzeju in se ustavljali pri bolj zanimivih produktih in se informirali o njihovem razvoju. Za konec je sledil še obisk regionalnega podjetja Nomura Unison, kjer so nam predstavili svoje podjetje, nas peljali na ogled proizvodnje ter nas seznanili z njihovim robotom, plesalko, katere nadaljni razvoj naj bi bil uporabljen v medicinske namene.
Zanimivo pri tem podjetju je bilo predvsem to kako so iz robotske, proizvodne firme, med svoje dejavnosti vključili tudi uvoz alko pijač in le-to jim prinaša kar 40% vseh prihodkov! S tem obiskom smo tudi zaključili "delovni" dan. Ustavili smo se še na večerji, zvečer pa je sledilo že tradcionalno druženje po sobah - večer je bil namenjen kartanju. Ponovno smo bili pozni, a tokrat brez skrbi, saj nas je naslednji dan čakal obisk grada Matsumoto in daljša vožnja proti Tokyu.
Matsumoto grad je poznan tudi kot grad Vran, predvsem zaradi svojege temnega zunanjega izgleda. Je eden izmed top japonskih zgodovinskih gradov, zgrajen v 16. stoletju in ima še vedno ohranjeno orginalno leseno notranjost in kamniti zunanji del. Sodi med enega izmed nacionalnih zakladov Japonske. Ob prihodu smo se vsi podali na vrh, kjer smo uživali v razgledih na vse smeri neba (S, J, V, Z), se pofotkali ter za konec še malo raziskali okolico. Sledil je odhod proti glavemu mestu Japonske, Tokyu. Več o tem pa v naslednjem postu.
Xoxo,
Jx
