ja priznam... malo sva bila lena (kar je prav, saj sva na dopustu), vecinoma pa nisva imela dovolj casa za pisanje. Tako, da bom nadaljevala tam, kjer sem koncala, Rokc pa bo vmes napisal poste za Sipadan (katerega sem jaz izpustila oz. svojo tezko pridobljeno karto sem prodala Ircu Gary-u) ter za zadnja dva dneva v vasici ljudstva Iban. Upam, da s tem ne bova povzrocila zmede :)))
Torej pri zadnjem delu sem pozabila dodati, da sva bila pred odhodom v junglo ob reki Kinabatangan tudi v mestu Sandakan, ki je izhodisce za jungle trekking in tudi v Sepiloku, kjer sva si ogledala rehabilitacijski center organgutanov - po najinem mnenju ni nic posebnega.
Torej, ce se vrnem v jungle camp, je bil drugi dan v popoldanski cas namenjen siesti - nasa vesela druscina pa se je posvetila bolj kartanju. Jaz sem bila neformalno zadolzena predvsem za kazni, ki so bile res edinstvene. Proti veceru je sledila se ena voznja po reki ter vecerja. Skupaj z Irsko - Spansko navezo smo si izmislili eno zgodbico o Angeli (v jungli je nek kriz z napisom Angela... vsi smo mislili, da je grob... v resnici pa je neka Nemka posadila drevo), ki naj bi umrla zaradi infekcije, katero so povzrocile pijavke... vse to smo seveda na glas razpravljali ob vecerji (tako, da so nas novinci slisali) in s tem vzpodbudili pozormost dveh Nizozemk, ki sta storijo seveda peljali... :)))... res ju je bilo strah prvega nocnega trekkinga... na na koncu smo jima povedali resnico, vendar sta morali obljubiti, da bosta zgodbo prenesli naprej... (kot 33. generacija)... :))) Vecer se je prevesil v noc, druzba se je razsirila in se zabavala do konca. Zjutraj spet zgodnja budnica in odhod na jutranjo voznjo po reki - soncni vzhod, prebujanje narave,... res lepo. Kmalu po 8. utri zjutraj smo odsli... (midva spet) v Semporno. Zraven sta sli tudi obe Spanki - Laura in Rosa ter Irec Gary, med potjo pa se nam je pridruzil tudi J. African Jim. Eno noc smo preziveli (spet) na Singamati, zjutraj pa smo se s colnom odpeljali do otoka Mabul, kjer smo ostali 3 dni.
Rokc, Laura in Gary so se odlocili za potapljanje, midve z Roso pa snorklanje. Otok sam je zelo raznolik - del je poseljen z domacini, del pa z resorti. Domacini so izredno prijazni, ne poskusajo te olupiti na vskem koraku, ampak stvari prodajajo tudi tujcem po cenah, ki veljajo za domacine.
Poleg raziskovanja otoka, snorkljanja, potapljanja, martinckanja na res lepi plazi, smo bili prica tudi zelo zalostnemu prizoru.... videli smo vaske otroke, ki so se igrali z glavo morskega psa... ter kmalu ugotovili, da ni edina in da so nedalec prec se trupla. Domacini so nam povedali, da so jim bile odrezane le plavuti ter da so jih po vsej verjetnosti se zive vrgli nazaj v morje, kjer so se utopili - bilo naj bi jih kar 20!!!! Zalostno...
Po nekaj dneh prijetnega druzenja sta se Rok in Gary odpravila proti Semporni, saj ju je naslednje jutro cakalo vrhunsko potapljanje na Sipadanu (ena izmed top 10 destinacij za potapljanje na svetu), punce pa smo na koralnem grebenu imele girls' night... no ja,... niti ne, saj smo sobo delile se z Nizozemcem Petrom in Avstralcem Markom.
Naslednji dan sta sli Laura in Rosa snorkljati na Sibuan, jaz pa sem se odlocila da ostanem na koralnem grebenu ter malo presnorkljam domac teritorij. Pozno popoldan smo se dobile skupaj s fantoma, ki sta bila nad Sipadanom vec kot navdusena ter sli v akcijo za priprave na poslovilni party... imeli smo se super :)))
Zjutraj je najina nova druzba sla s colnom v Semporno (ker so sli na jutranji avtobus poti Kota Kinabalu-ju), midva pa sva imela popoldanski let do tja, tako da je bila poslovilna noc sele v KK... http://kkgroove.com/photodetail.php?id=622468
Prilagam en link, kjer smo se dobili skupaj tudi s kolegoma iz Singaporja, s katerima smo se spoznali na Mabulu. Z Rokcem sva zal spet mogla zgodaj zjutraj vstati saj naju je caka se en let - v Kuching. Torej 15. avgusta sva zapustila Sabah ter se za nekaj dni odpravila v Sarawak (Kuching in okolica). Ko sva prispela sva sla najprej za par ur zadremat, saj sva bila vec kot izmucena poznih noci in zgodnjih budnic, okrog 14. ure pa sva se odpravila na sprehod po mestu ter prezivela zelo tradicionalen malay dan ob odlicni hrani (satay ayam), pijaci (Rokc seveda pivo, jst teh tarik), sladici (layered cake) ter ogledu mesta. Za naslednje dva dni sva bookirala izlet v Sri Aman, obisk plemena Iban, ki je bila res prvovrstna izkusnja. Kaj vec bo pa napisal Rokec.
Jutri naju cakata (spet) 2 leta: jutranji v KL in popoldan v Kota Bharu, dan kasneje pa sibava na Palau Perhentian Kecil.
Do takrat vsem lep pozdrav iz Kuchinga,
R in J