11. september
Kar precej nas je prerukalo prvo noc na barki, bilo je hladno in prav vse je bilo vlazno. Nahrbtniki in v njih vsa topla obleka, spalne rjuhe, so bili v podpalubju, tako da je bila res dolga noc. Za spati smo dobili le nekaksne le na videz mehke armaflekse iz blaga in vlazno rjuho za pokriti. Jaz sicer, brzkone po ocetu, blazno uzivam ce se vse maje ali ziba a Jasna je bila zjutraj za umret. Dobila je morsko bolezen. tudi pozirka caja ni morala spravit vase, tako da je na tesce bruhala oz. kot bi ona rekla 'hranila ribice' kar iz nase 'spalnice'.
Kakor hitro pa se je pokazalo sonce, se je pokazala tudi dobra volja vseh sestih popotnikov na ladji, ki sicer sprejme do 18 ljudi + 6 clanov posadke. Jutranji zarki so nas hitro posusili in pogreli in komaj smo cakali, da smo si lahko na nos nataknili maske in poskakali v podvodni raj.
Ladijca, ki jo je sicer poganjal motor oziroma bolje receno nek ropotalnik nas je s pomocjo jader popoldan pripeljala do cudovitega otoca ob Sumbawi, Moyo. Iz barkace, ki se je usidrala kakih 200m od obale smo kar poskakali v vodo in s papucami vred priplavali na obalo.
Iz pescene plaze, ki se je prelivala v mocvirnato mangrono grmicje smo sledili reki.
Po kakih 15 minutah hoje ali bolje lomastenja skozi junglo pa smo prisli do slapu ki je iskal pot po skali polni naravnih ampnencastih pregrad. Tam smo se osvezili in izprali sol iz teles.
A veselje ni trajalo dolgo saj smo morali po osvezujoci kopeli priplavati nazaj na ladijco.
Po okusnem in obilnem kosilu Gadu-Gadu pecena hrustljava zelenjava z nekaksnim prelivom iz oresckov nas je pot vodila do slanega jezera. Le jaz in prijatelj iz Nove Zelandije, sicer kitajskega rodu, ki potuje ze 4 leta po svetu s svojo 'opico' po imenu Monk-Key, sva imela toliko volje da sva splavala na obalo iz priskakljala do jezra. Pot je bila namrec tlakovana s crnimi kamnim in ob zgocem soncu niso bili ravno najprimernejsi za boso-hojo.
Kjub temu, da je disalo po pecenih podplatih, je slano jezero ujeto v vulkanski krater, velikosti cca. Blejsega jezera s svojo lepoto poplacalo opekline.
Zvecer je Dominik (Kanada) privlekel na dan flaso ruma in vesela druscina se je, tokrat toplo opremljena, pogovarjala in spoznavala doglo v noc.