Mladoporocenca sta koooncno ostala sama in sedaj se medeno potovanje res lahko zacne. Sicer v divjini, ampak tako sta si zbrala. Midva imava divjine zaenkrat dovolj in sva spet nazaj v hrupni Kuti. Kar pa ne pomeni nic slabega: noro dobra hrana, spet barantanje za cene (tega na Gilijih ne poznajo, tam so samo uzaljeni, ce nic ne kupis). Jutri imava v planu soping, potem pa se malo pocitka.
Danes sva bila cel dan na poti, tako da sledi zasluzen pocitek. 11 ur potovanja z ladjico in kombiji. Ampak kar mine, sploh ce ves, da te v Kuti caka odlicna bogata vecerja za cca. 5 EUR za oba.
J in R: Han je danes na poti nazaj poiskal tudi naju, nama povedal, da mu je R dal majcko, potem pa cakal... in cakal... in na koncu mu ni preostalo drugaga, kot da se poslovi.
Lela: puloverji so v vecji meri res ostali doma, ampak ne bos verjela, skoraj vsak vecer imam oblecene dolge rokave.
Tejka: kljub dobri hrani se z Urosem ze resnicno veseliva srecanja s tabo. Ze peces?
Lep pozdrav vsem domacim in malo manj domacim.
Uros in Bojana
