Chetumal & Placencia

petek, 23. julij 2010

Dragi najini,

končno se javljava še s parimi foto dokazi iz Chetumala in Placencie (že Belize). 
V sredo sva se po nočni nevihti odpravila  v Chetumal, ki je, kot sem že napisala  na meji z Belizejem in Guatemalo. Vožnja z avtobusom je trajala dobre tri ure, ki je v udobju minila kot bi mignil. Po prihodu sva si poiskala hotel (Ucum, cca 250pesosov/noč) in se odpravila neki pojest. Našla sva eno zakotno sendvičerijo, se okrepčala, potem pa sva se odpravila po informacije o odhodu avtobusa naslednji dan v Belize city in dobila informacije le za premium avtobus, ki pa je imel precej pozni odhod, zato sva si poiskala drugi razred, ki je veeeeliko manj udoben, časovno super, cenovno pa tudi. 
Sledil je ogled Majevskega muzeja... ki je res lepo urejen- v smislu podzemnega sveta, sedanjega življenja in življenja po smrti. Ker nimava dovolj časa oz. sva zelo utrujena se tudi danes ne bova razpisala bolj podrobno o njihovi kulturi... Se bova pa potrudila to storiti v najkrajšem času.



Po ogledu muzeja, sva se šla še malo potepati po mestu, potem pa spet pakirat in v mižule. Jst sem spet spala slabo, ker je bilo vroče, fen je ropotal,... Noč je spet prehitro minila... ura je bila 5:00 zjutri ko sva mogla vstati in spet spakirati ter se odpraviti proti avtobusni postaji. Ker sva bila dokaj zgodnja oz. ker avtobusi redno zamujajo, sva šla še na jutranjo kavo ter prisedla k prijaznemu stricu, s katerim smo se kmalu začvekali. Izvedela sva, da prihaja iz Belizeja, da je šofer in kmalu je pogovor nanesel na to, da gre mimo Placencie in da naju lahko pelje vsaj do Belize citya, kamor sva bila v vsakem primeru namenjena. Ker se nama je stric zdel zelo prijazen, sva njegovo ponudbo rade volje sprejela - a po predhodnem dogovoru glede plačila. Kot dobri samaritan nama je rekel naj mu plačava toliko kolikor želiva... tako, da sva za ceno avtobusnega prevoza dobila osebni taksi. Ja, in obe tem kar vidim kako se mami in mama držita za glavo ob najinem zaupanju totalnemu tujcu. Vožnja je bila super, med potjo smo pobrali še enega policaja... edino na meji na veliko skubijo. Vedno je potrebno plačati izhodne takse (Mehika, 200 pesotov/osebo). Tako sva bila že ob 8:00 po Belizejskem času (eno uro sva pridobila) že v Belize cityu, kjer bil avtobus proti Placenciji ravno v odhodu- sva imela super srečo. 

Na hitro smo se poslovili, mi2 pa sva bila minutko kasneje že na šolskem avtobusu iz leta 1970 in nekaj... verjetno amortiziran v Ameriki, prodan v Mehiko, tam amortiziran, tako da je potem počasi prišel v Belize... nadaljujeva ob priliki. Greva spat k sva čist utrujena.... ju3 še trajekt in na Utilo,... kjer bova končno malo na off... z Dominicom in novo družbo, ki sva jo pridelala na poti ;-) A več o tem naslednjič.

*** in lp LaCeibe iz R&J