Tulum, Venerino mesto na plaži

Hola Amigos y Amigas,

dva dni nazaj sva se še potepala po Playi, kjer smo s Fabriceom preživeli še zadnjo noč. Šli smo na super večerjo, pili super sokce, potem pa se opravili še na nekaj kozarčkov mezcala (narejen iz kaktusa oz. nopala)... ki naj bi bil odrasla verzija tequile (ta naj bi bila za otroke ;-). Večer smo zaključili na cocktailu, se vmes še malo pozabavali,... včeri pa sva vstala že ob sedmih, ker sva že šibala proti Tulumu.

Vožnja do Tuluma traja dobro urico in na luksuznih avtobusih ti mine kot bi mignil. Cene prevozov so zelo različne, saj imajo več vrst avtobusov - od top do čistih skopucal, kjer morajo na vsakih nekaj kilometrov menjati gumo ;-). Mi2 sva izkoristila še to možnost prevažanja na fancy avtobusih, saj naju naprej od Chetumala čaka vse prej kot to ;-). Ko sva prispela v mesto, sva se hitro zbarantala za prevoz do hotela in se začvekala s prijaznim šoferjem, ki nama je predlagal drug resort, ki je lociran samo 5min hoje od razvalin (najin prvotni hotel je bil oddaljen 7km), s tem, da je bila razlika v ceni cca 10 usd. Rade volje sva si premislila, sploh pa sva bila vesela, ko sva videla v kakšen raj sva prišla.

Hišice, pokrite s slamo, na vsakih cca 10m ena, vse locirane na pesku, ki je tako mehak, kot bi ga mlel. Dva koraka sva bila stran oddaljena od plaže, ki je jemala dih in 5 min hoje do razvalin. Hitro sva se razpakirala in pohitela proti razvalinam - kaj več o najinem obisku tam, si poglejte fotke...

Še par besed o Tulumu: samo Majevsko mesto Tulum ni samo po sebi (iz zgodovinskega vidika gledano) nič posebnega, saj je nastalo v zatonu Majev, kar pa jemlje dih, je lokacija na pečinah turkizno modrega morja, ki se dotika Karibske plaže. Ker je mestece dokaj mlado je izredno lepo ohranjeno. Največji razvoj je doživel v času od 1400 - 1450 n.š., kljub temu, da Majevske naselbine datirajo tudi 2000 let p.n.š. Maji so mestece zapustili pribljižno 75 let po prihodu Špancev.

Več o tej izredno zanimivi civilizaciji, koledarju, pisavi, matematiki, astronomiji... pa naslednjič.
Po prihodu nazaj, sva šla še na sprehod po plaži, sledila je večerja in ker je začelo deževati tudi odhod v mižule (o netu seveda niti duha ne sluha ;-). Sama sem spala zeloooooo slabo, ker je noro deževalo, veter močno pihal.... midva pa v hišici s slamnato streho. Rokc je v petih minutah veselo zasmrčal... jst? Jst sem pa samo še čakala, da pride volk, kihne... in nama odnese streho ;-).
Nevihta se je proti jutru umirila, veter pa je še vedno bučel... K sreči sva se zjutraj hitro zbudila, vzela taksi in šibala na avtobusno postajo, kjer sva dobila ene zadnjih avtobusih kart (ta udobnih ;-) za 8:10 proti Chetumalu, Chetumal je središče za vstop proti Belizeju, Guatemali in Hondurasu. Mi2 sva se odločila, da ostaneva tu 1 noč (Hotel Ucum), se malo spočijeva in ogledava Majevski muzej, jutri zjutraj ob 6:00 pa šibneva proti Belize city-u in Placencii, od koder naj bi v petek zjutraj imela čoln proti Puerto Cortezu, Honduras. Iz Puerto Corteza bova spet mogla na avtobus najprej do San Pedro Sula in nato še do La Ceibe, ki je izhodiščna točka za Utilo. Ker trajekt na Utilo vozi le enkrat dnevno: ob 16:00 (kar bova verjetno zamudila), bova mogla iti tja šele v soboto... vsekakor se zelo veseliva ponovnega snidenja z Dominicom.
Upava, da ste vsi ok... pošiljava *** in pogrešavčke,
R&J
Btw: ker ne veva kako je z netom kamor greva... se javiva takoj, ko bo mogoče.... upava pa, da že jutri zvečer :-)-